Je postopek, pri katerem orodje imenovano rezkalo opravlja nalogo in olajšuje delo človeku. Predstavljamo si ga lahko kot vrtanje z vrtalnikom, le da pri te uporabljamo drugačne svedre, ki so lahko različnih oblik. Odvisno od tega kakšno luknjo želi rezkar izdolbsti, vstavi primeren »sveder«. Po domače rezkanju pravimo tudi frezanje, če vam je ta izraz morda bolj poznan.

Morda želimo v obdelovancu pustiti sled v obliki pravokotnika – za to vzamemo primerno rezkalo (»sveder«). Lahko denimo pustimo tudi sled v obliki žleba kot ga poznamo iz rolkanja ali deskanja na snegu. V tem primeru v rezkalnik vpnemo rezkalo, ki je oblikovano, da za seboj pušča tako obliko. Lahko bi tudi rezkali tako obliko, da je v spodnjem delu širša kot v zgornjem. V tem primeru ne bi rezkali iz zgornje strani, ampak bi rezkalo iz strani zapeljali preko obdelovanca, rezkalo pa bi bilo v spodnjem delu širše kot v zgornjem.

Rezkar uporablja pri svojem delu orodja z krožnim gibanjem, ki imajo vpeta rezila z večjimi zobmi. To jim pomaga predvsem pri ohlajanju, da se ne pregrejejo. Denimo da ima rezilo  10 zob, to pomeni, da bo osem devetin časa počivalo in se hladilo. Če jih primerjamo s stružnimi noži, ki so z mehaničnimi udarci veliko bolj obremenjena..

Uporaba zaščitne opreme

Kaj pa gre lahko pri rezkanju narobe? Človek, ki se ukvarja z rezkanjem, rezkar, ima opravka z naslednjimi problemi. Odrezki se mu kopičijo okrog izdelka, rezkarji se tudi lomijo, kar prinaša nevšečnosti z dodatnim kupovanjem. Rezalni rob se lahko žge, če pri tem uporabljamo preveliko hitrost in intenziteto pritiskanja. Pri tem je dodatno v pomoč tudi pretrd material obdelovanca. Sooča se tudi z pojavom prevelike vibracije in togostjo vpetja obdelovanca. V pomoč mu lahko pride hladilna tekočina, premajhna mera te pa lahko precej oteži sam proces.

Rezkanja se lahko hitro naučimo, vedeti in držati pa se vseeno moramo zgoraj naštetih pravil.