Pri igri je otrok udeležen s celo svojo osebnostjo. Pri otroških igrah ne gre samo za mehanično posnemanje, ampak za otrokovo udejstvovanje, pri katerem se uveljavlja njegova osebnost. Ker dajejo igre učinkovito pobudo za otrokov duševni razvoj, ni priporočljivo, da bi otroku vsiljevali igre, ki so za tak razvoj neustrezne ali igre, ki celo prenapenjajo njegove psihične sile. Otrok se mora v igrah čutiti sproščenega, svobodnega, kajti le svobodna igralna dejavnost pripravlja otroku veselje in mora pospeševati njegov duševni razvoj. Veliko izbiro iger pa najdete tudi na strani http://www.spletne-igre.si/. Svobodne igre dvigajo otrokovo samozavest. Igre pa so lahko zelo pomembne za otroke zato, ker lahko skozi njih tudi hitreje osvojijo znanje, ki je v njihovem razvoju še kako pomembno.

Igre pospešujejo, ne samo otrokove intelektualne funkcije, zlasti predstavljivost in domišljijo, temveč ugodne vpliva tudi na razvoj njegovih socialnih emocij, kajti v socialnih igrah se razvije tudi emocija obzirnosti do drugega človeka. V družabni igri se otrok uči obvladati svoje egoistične težnje in brzdati samovoljo, ko se mora ozirati na druge osebe, ki z njim sodelujejo v igri. Tako se te igre izkažejo kot izdatno sredstvo za vzgojo otrokovega moralnega značaja. Tako je otrok kasneje tudi manj tekmovalen oziroma je v ekipnih igrah dosti bolj ekipen, kot bi bil, če bi bil navajen le na igranje iger, ki jih igra sam in mu je tako seveda najpomembnejša zmaga. Resda je zmaga vsakemu, ki igra katerokoli igro, zelo pomembna, vendar je potrebno tudi sodelovati z ekipo, če igra takšne vrste.

Z odlokom cesarja Teodozija leta 393 olimpijske igre niso dokončno zamrle. Že v 17. stoletju so v Angliji potekale igre, imenovane po olimpijskih igrah.
Nekako v istem času je francoski baron Pierre de Coubertin razmišljal o vzrokih za francoski poraz v fracosko – pruski vojni in prišel do sklepa, da je treba izboljšati telesno pripravljenost francoskih vojakov, Coubertin si je igre zamislil kot način zbliževanja narodov, na katerem bi se mladeniči in mladenke pomerili v športnih disciplinah, namesto da se spopadajo v vojni. Oživitev olimpijskih iger je po njegovem izpolnjevala oba zastavljena cilj. Torej poleg tega, da se namesto vojskovanja udeležijo iger, pa so tudi dobivali na fizični kondiciji, ki bi jim prišla še kako zelo prav v primeru nove vojne.

Prve olimpijske igre moderne dobe so doživele uspeh. Čeprav je tekmovalo vsega 250 tekmovalcev, je bil to tedaj vendarle največji mednarodni športni dogodek vseh časov. Grška javnost in oblast so bili navdušeni in so predlagali, da bi igre organizirali v Atenah vsaka štiri leta. Mednarodni olimpijski komite se je odločil drugače in druge olimpijske igre so bile organizirane v Parizu, Francija.

Danes so olimpijske igre zelo drugačne kot pa so bile v začetku. Poleg tega je tudi vedno več goljufanja med tistimi, ki na igrah nastopajo. Vse več vrhunskih športnikov zaradi zelo velikih naporov ne zdrži toliko kolikor je potrebno za osvojitev olimpijske medalje. Zato uporabljajo različna poživila, kar pa je seveda prepovedano in je tudi kaznovano, če jih pri tem zalotijo.