Razlogi za sklenitev javne dražbe

Poznamo različne javne dražbe, tako je lahko prostovoljna javna dražba ali prisilna javna dražba.

Hiša na dražbiProstovoljne javne dražbe so takrat, ko se kupec odloči prodati neko stvar in si za to želi pritegniti čim večjo pozornost kupcev in tako pride do večje konkurence med kupci.  Pri tej dražbi prodajalca vodijo ekonomski razlogi. Eden izmed pomembnih razlogov je tudi ta, da javna dražba poteka na očeh javnosti. Prodajalec privabi kupce s tem, ko za dražbeni predmet ponudi izklicno ceno nekaj  odstotkov nižje, kot pa je njena realna oziroma tržna cena. Cena, ki jo dražbeni predmet doseže na javni dražbi, ni nikoli enaka tržni vrednost, saj je lahko veliko višja ali tudi nižja. Razlog tega je v tem, da se predmet prodaja v določenem časovnem obdobju, ter je omejeno število dražiteljev. To pomeni, da se dražbe udeležijo le tisti, ki zanjo vedo in predvsem tisti, ki plačajo varščino. Za kakšno ceno se predmet na javni dražbi proda pa je odvisno od povpraševanja med dražitelji na dražbi.

Ko gre za prostovoljno dražbo navadno dražitelj pri ponudbi cene vodi zbirateljski oziroma osebni interes, zaradi tega pride do višje cene dražbenega predmeta, kot pa je njegova dejanska tržna vrednost.

Pri prisilni javni dražbi pa ceno določa zakonodajalec, in tako je navadno na koncu dražbe izklicna cena nižja od dejanske tržne vrednosti dražbenega predmeta, to pomeni le eno, in sicer da dražbeni predmet ni zanimiv v širši javnosti ter, da se za nakup predmeta odloči oseba, kateri sam predmet predstavlja nekakšen upravičen strošek za nakup.

Po zakonu o izvršbi in zavarovanju se izklicna cena nepremičnine ne sme znižati za polovico njene tržne vrednosti pri prodaji na drugi javni dražbi, za premičnino pa velja, da se izklicna cena ne sme znižati za tretjino njene vrednosti ocenjenega predmeta na drugi javni dražbi.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *